1. med. povzročiti okvaro: nalezljive bolezni lahko okvarijo srčno mišico; krvavitev v možganih mu je okvarila možgansko tkivo / hrup okvari sluh
2. poškodovati: rja je okvarila kovino
- okvárjen -a -o:
okvarjene oči
Zadetki iskanja
SSKJ²
okváriti -im dov. (á ȃ)
1. med. povzročiti okvaro: nalezljive bolezni lahko okvarijo srčno mišico; krvavitev v možganih mu je okvarila možgansko tkivo / hrup okvari sluh
2. poškodovati: rja je okvarila kovino
1. med. povzročiti okvaro: nalezljive bolezni lahko okvarijo srčno mišico; krvavitev v možganih mu je okvarila možgansko tkivo / hrup okvari sluh
2. poškodovati: rja je okvarila kovino
okvarjene oči
Celotno geslo
Sinonimni
okváriti -im dov.
kaj med. s poškodbo, boleznijo povzročiti stanje organa, ki ni v skladu z normalnim delovanjem organizma
SINONIMI:
med. povzročiti okvaro česa
Terminološka
Omejevanje socialnih stikov
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
SSKJ²
polivalénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element
2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska
♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element
2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska
♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati
Celotno geslo
eSSKJ
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji]
- 1. ki je v zvezi s prašiči 1. ali gojenjem prašičev 1.
- 1.1. ki je del telesa prašičev 1. ali se pridobiva s telesa prašičev 1.
- 1.2. ki se pojavlja pri prašičih 1., prizadene prašiče 1.
- 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo prašiči 1.
- 1.4. ki spominja na prašiča 1., je tak kot pri prašiču 1. ali se mu to pripisuje
- 2. ki je v zvezi s prašičem 2., 2.1.
Pravo
SSKJ²
primér -a m (ẹ̑)
1. stvar, enota, po kateri se lahko očitno, neposredno spozna, dokaže kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za samostalnik: človek, zemlja, življenje; povedati kaj kot primer / povedati kaj za primer za zgled, ponazoritev
// v členkovni zvezi na prímer tudi na primér izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro se je ukvarjati s kakim športom, na primer [npr.] s kolesarjenjem, plavanjem; marsikaj pogrešam, na primer knjige / bili so na primer časi, ko je bila lakota; recimo, na primer, da začne goreti: kaj bi storili
2. stvar, enota iz skupine stvari, enot, na katero se kak pojem, pravilo nanaša: pojdimo od primera do primera, pa bomo videli, če ustrezajo trditvi; tega načela ne moremo posplošiti na vse primere / to so sami lahki primeri, jih boš že izračunal
// z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: ta stavba je primer arhitekture 18. stoletja; to je značilen primer sožitja med rastlino in živaljo / muzej hrani več primerov takega orodja primerkov / to je, žal, edini primer podpore naših prizadevanj / ekspr. njegovo dejanje je kričeč primer neodgovornosti, neosveščenosti / publ. poznamo več primerov nezakonitih gradenj več nezakonitih gradenj
// pojav, dogodek, v katerem se pojavlja to, kar izraža določilo: popisati vse primere te nalezljive bolezni / med otroki v razredu je več primerov uši / pri tej bolezni so smrtni primeri redki
3. kar se primeri, zgodi in je zaradi določenih lastnosti predmet
a) pozornosti: primer je vzbudil splošno ogorčenje; o tem primeru so časopisi veliko pisali / primer tega podjetja ni osamljen
b) določene obravnave: primer ni lahek: zlomljena je medenica; tako težkega, zapletenega primera še nisem imel / v spornih primerih odloča žirija / primer Kovač je sodišče zaključilo zadevo
4. med. žarg. oseba glede na bolezen, poškodbo kot predmet obravnave: ambulanta sprejema vse primere / nekaj postelj za najnujnejše primere je zmeraj na razpolago
5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža, da se ob mogoči uresničitvi dejanja, položaja, kot ga določa prilastek, uresniči dejanje, kot ga izraža povedek: v najslabšem primeru ostanemo doma; v tem primeru se takoj vrni; v primeru dežja predstava odpade / v primeru, če se izdelek pokvari, takoj sporočite če se izdelek pokvari; v primeru, da vam stvar ne ustreza, jo lahko vrnete če vam stvar ne ustreza / v izjemnih primerih je to dovoljeno izjemoma; takoj poravnajte račun, v nasprotnem primeru bomo ukrepali sicer, drugače; v nobenem primeru ne popusti nikakor; v vsakem primeru se oglasi vsekakor
// v zvezi z za izraža namen uresničitve dejanja, kot ga izraža povedek, glede na možnost uresničitve dejanja, položaja, kot ga določa prilastek: zavarovati se za primer poškodbe, smrti / za vsak primer poglej še enkrat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti
● publ. so primeri, da ravnajo igralci drugače dogaja se; ekspr. zanj sem samo še primer, nič več človek, za katerega se nihče posebej ne zanima; star. zapustil je dela, ki jim ni primera primere; postavljati komu koga za primer za zgled
♦ pravn. precedenčni primer; zavarovalni primer glede na katerega se zavaruje
1. stvar, enota, po kateri se lahko očitno, neposredno spozna, dokaže kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za samostalnik: človek, zemlja, življenje; povedati kaj kot primer / povedati kaj za primer za zgled, ponazoritev
// v členkovni zvezi na prímer tudi na primér izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro se je ukvarjati s kakim športom, na primer [npr.] s kolesarjenjem, plavanjem; marsikaj pogrešam, na primer knjige / bili so na primer časi, ko je bila lakota; recimo, na primer, da začne goreti: kaj bi storili
2. stvar, enota iz skupine stvari, enot, na katero se kak pojem, pravilo nanaša: pojdimo od primera do primera, pa bomo videli, če ustrezajo trditvi; tega načela ne moremo posplošiti na vse primere / to so sami lahki primeri, jih boš že izračunal
// z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: ta stavba je primer arhitekture 18. stoletja; to je značilen primer sožitja med rastlino in živaljo / muzej hrani več primerov takega orodja primerkov / to je, žal, edini primer podpore naših prizadevanj / ekspr. njegovo dejanje je kričeč primer neodgovornosti, neosveščenosti / publ. poznamo več primerov nezakonitih gradenj več nezakonitih gradenj
// pojav, dogodek, v katerem se pojavlja to, kar izraža določilo: popisati vse primere te nalezljive bolezni / med otroki v razredu je več primerov uši / pri tej bolezni so smrtni primeri redki
3. kar se primeri, zgodi in je zaradi določenih lastnosti predmet
a) pozornosti: primer je vzbudil splošno ogorčenje; o tem primeru so časopisi veliko pisali / primer tega podjetja ni osamljen
b) določene obravnave: primer ni lahek: zlomljena je medenica; tako težkega, zapletenega primera še nisem imel / v spornih primerih odloča žirija / primer Kovač je sodišče zaključilo zadevo
4. med. žarg. oseba glede na bolezen, poškodbo kot predmet obravnave: ambulanta sprejema vse primere / nekaj postelj za najnujnejše primere je zmeraj na razpolago
5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža, da se ob mogoči uresničitvi dejanja, položaja, kot ga določa prilastek, uresniči dejanje, kot ga izraža povedek: v najslabšem primeru ostanemo doma; v tem primeru se takoj vrni; v primeru dežja predstava odpade / v primeru, če se izdelek pokvari, takoj sporočite če se izdelek pokvari; v primeru, da vam stvar ne ustreza, jo lahko vrnete če vam stvar ne ustreza / v izjemnih primerih je to dovoljeno izjemoma; takoj poravnajte račun, v nasprotnem primeru bomo ukrepali sicer, drugače; v nobenem primeru ne popusti nikakor; v vsakem primeru se oglasi vsekakor
// v zvezi z za izraža namen uresničitve dejanja, kot ga izraža povedek, glede na možnost uresničitve dejanja, položaja, kot ga določa prilastek: zavarovati se za primer poškodbe, smrti / za vsak primer poglej še enkrat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti
● publ. so primeri, da ravnajo igralci drugače dogaja se; ekspr. zanj sem samo še primer, nič več človek, za katerega se nihče posebej ne zanima; star. zapustil je dela, ki jim ni primera primere; postavljati komu koga za primer za zgled
♦ pravn. precedenčni primer; zavarovalni primer glede na katerega se zavaruje
Celotno geslo
Sprotni
próticepílni pridevnik
- ki je v zvezi z nasprotovanjem cepljenju SINONIMI: anticepilski, anticepilni, proticepilski
SSKJ²
razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
- razrédčiti se
1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil
2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili
- razrédčen -a -o:
razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste
SSKJ²
rikécija -e ž (ẹ́)
nav. mn., biol. mikroorganizem, ki povzroča nekatere nalezljive bolezni ljudi in živali, zlasti pegavico: z rikecijami okužene uši; rikecije in virusi
nav. mn., biol. mikroorganizem, ki povzroča nekatere nalezljive bolezni ljudi in živali, zlasti pegavico: z rikecijami okužene uši; rikecije in virusi
Pravo
Jezikovna
Sedanjik ali pogojnik?
Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:
Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.
Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini? Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?
SSKJ²
spôlen -lna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnos spolno združevanje, združitev, ki ju navadno spremlja medsebojno ljubkovanje, izkazovanje ljubezni; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja
♦ biol. spolni hormoni hormoni, ki usmerjajo razvoj in delovanje spolnih žlez; spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; moška, ženska spolna celica; spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolno razmnoževanje razmnoževanje z oploditvijo; med. spolne bolezni nalezljive bolezni, ki se večinoma prenašajo s spolnimi odnosi
nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnos spolno združevanje, združitev, ki ju navadno spremlja medsebojno ljubkovanje, izkazovanje ljubezni; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja
♦ biol. spolni hormoni hormoni, ki usmerjajo razvoj in delovanje spolnih žlez; spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; moška, ženska spolna celica; spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolno razmnoževanje razmnoževanje z oploditvijo; med. spolne bolezni nalezljive bolezni, ki se večinoma prenašajo s spolnimi odnosi
- spôlno prisl.:
spolno dozoreti; spolno hladen; spolno nerazvite samice pri čebelah; spolno nezmožen moški
♦ biol. spolno se razmnoževati
Jezikovna
»Spolno« ali »spolnostno občevanje«?
Besedna zveza spolno občevanjene ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.
Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa jeseks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.
Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.
Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?
SSKJ²
vírus -a m (ȋ)
1. nav. mn., biol. zelo majhen organizem, ki se razmnožuje le v živih celicah in povzroča nalezljive bolezni: virusi se razmnožujejo; okužiti se z virusi; prenašalec virusov / bakterijski virusi bakteriofagi; človeški, rastlinski virusi; virus gripe, stekline; pren., ekspr. okužiti se z virusom ošabnosti, razvrata
2. rač. računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: v računalniku se je pojavil virus; iskati, odpraviti virus / računalniški virus
1. nav. mn., biol. zelo majhen organizem, ki se razmnožuje le v živih celicah in povzroča nalezljive bolezni: virusi se razmnožujejo; okužiti se z virusi; prenašalec virusov / bakterijski virusi bakteriofagi; človeški, rastlinski virusi; virus gripe, stekline; pren., ekspr. okužiti se z virusom ošabnosti, razvrata
2. rač. računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: v računalniku se je pojavil virus; iskati, odpraviti virus / računalniški virus
Celotno geslo
ePravopis
WHO-jev
Predlog
WHO-jeva WHO-jevo pridevnikIZGOVOR: [və̀həójeu̯], ženski spol [və̀həójeva], srednji spol [və̀həójevo] in [véhaójeu̯], ženski spol [véhaójeva], srednji spol [véhaójevo]
SSKJ²
zatírati -am nedov. (ȋ)
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati: zatirati mrčes, škodljivce; zatirati plevel s kemičnimi sredstvi / zatirati nalezljive bolezni / ekspr. zatirati razvade odpravljati
2. delati, povzročati, da kdo ne more normalno, svobodno živeti, delovati: zatirati male narode; zatirati podrejene; zatirajo jih z davščinami; gospodarsko, moralno, politično zatirati koga
3. z nenehnim oviranjem kakega dela, dejavnosti povzročati, da kaj ne more več obstajati: zatirati mirovna gibanja, stavke / zatirati napredni tisk / zatirati kriminalno dejavnost
// delati, povzročati, da se kaj ne more uveljaviti: zatirati osvobodilne težnje narodov; zatirati ustvarjalnost mladih / bojijo se vsake kritike in jo zatirajo
4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj ne more izraziti, pokazati: zatirati svoja čustva; v sebi je zatirala porajajočo se ljubezen
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati: zatirati mrčes, škodljivce; zatirati plevel s kemičnimi sredstvi / zatirati nalezljive bolezni / ekspr. zatirati razvade odpravljati
2. delati, povzročati, da kdo ne more normalno, svobodno živeti, delovati: zatirati male narode; zatirati podrejene; zatirajo jih z davščinami; gospodarsko, moralno, politično zatirati koga
3. z nenehnim oviranjem kakega dela, dejavnosti povzročati, da kaj ne more več obstajati: zatirati mirovna gibanja, stavke / zatirati napredni tisk / zatirati kriminalno dejavnost
// delati, povzročati, da se kaj ne more uveljaviti: zatirati osvobodilne težnje narodov; zatirati ustvarjalnost mladih / bojijo se vsake kritike in jo zatirajo
4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj ne more izraziti, pokazati: zatirati svoja čustva; v sebi je zatirala porajajočo se ljubezen
- zatirajóč -a -e:
zatirajoči sloj ljudi; čustva zatirajoča ženska
- zatíran -a -o:
zatirani narodi so se uprli; zatirane dežele; sam.: zatirani iščejo pravico; zatirani in zatiralci
SSKJ²
zdecimírati -am dov. (ȋ)
knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so zdecimirale prebivalstvo; zdecimirati vojsko
knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so zdecimirale prebivalstvo; zdecimirati vojsko
- zdecimíran -a -o:
zdecimirana divizija; ribe so zdecimirane
Pravopis
zdecimírati -am dov. -an -ana; zdecimíranje (ȋ) neobč. zdesetkati: koga/kaj Nalezljive bolezni so zdecimirale prebivalstvo
SSKJ²
zdesétkati -am dov. (ẹ̑)
prizadejati občutno številčno izgubo: nalezljive bolezni so zdesetkale otroke; ofenziva je brigado zdesetkala
prizadejati občutno številčno izgubo: nalezljive bolezni so zdesetkale otroke; ofenziva je brigado zdesetkala
- zdesétkan -a -o:
zdesetkana čreda; zdesetkano prebivalstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost